Nemec, ki ustvarja milijardna podjetja – kaj se lahko naučimo od njega

Ko so leta 2002 v Münchnu postavili temelje podjetniškega centra UnternehmerTUM, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo dve desetletji pozneje ta organizacija upravljala 600 milijonov evrov in pritegnila skoraj četrtino vsega tveganega kapitala, investiranega v Nemčiji. Danes inkubator, ki je bil po izboru Financial Timesa pred dnevi že tretjič razglašen za najboljšega v Evropi, letno podpre in svetuje približno 300 start upom. Zagonska podjetja so od začetka skupaj zbrala okoli deset milijard evrov.

A kot poudarja glavni operativni direktor Stefan Drüssler, UnternehmerTUM ni klasični inkubator. “Nismo samo inkubator. Pokrivamo celoten spekter – od ideje do investicije, do IPO (prva javna ponudba delnic, op. a.),” pravi. Ekosistem se začne pri študentih Tehniške univerze v Münchnu (TUM), nadaljuje z inkubacijskimi in pospeševalniškimi programi ter konča pri lastnem skladu tveganega kapitala.

Zagonska podjetja izbirajo z namenskim postopom, kjer pregledajo prijave ekip in jih povabijo na osebni razgovor. “Izbor je zelo konkurenčen, zlasti v fazi pospeševalnika.”

Pomagali start upu, ki je zdaj vreden 10 milijard

Med podjetji, ki so zrasla iz münchenskega ekosistema, je tudi Celonis – danes samorog z vrednotenjem nad desetimi milijardami dolarjev. Ustanovitelji so bili študenti TUM, ko so vstopili v programe UnternehmerTUM. Podjetje danes globalno razvija programsko opremo za procesno rudarjenje in ima pisarne tudi v New Yorku ter zaposluje več kot tri tisoč ljudi.

Podobno ambiciozen je Isar Aerospace, eden od evropskih upov v vesoljski industriji. Podjetje je lani uspešno izvedlo testni izstrelitveni polet rakete na Norveškem in sodeluje z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). “To kaže sposobnost evropskih start upov. Potrebujemo lastne zmogljivosti, da v orbito pošiljamo satelite in ne bomo odvisni od drugih držav,” poudarja Drüssler.

Med portfeljskimi podjetji je tudi FlixBus, danes globalni ponudnik avtobusnih in železniških prevozov. Podjetje, ki je začelo kot start up, zdaj od velikih industrijskih igralcev kupuje vlake v vrednosti več milijard evrov. “Ne gre več za to, ali bodo velika podjetja kupovala od start upov. Ti postajajo kupci velikih podjetij,” pravi Drüssler.

Ključ: resni ustanovitelji in močan ekosistem

Kako jim je uspelo v zadnjem desetletju ekstremno povečati število start upov? Po Drüsslerjevih besedah so ustanovitelji zagonskih podjetij v Münchnu izjemno resni in zagnani. Življenjski stroški so visoki, ob tem pa imajo pisarne v mestu tudi uveljavljena in uspešna podjetja, kot so Siemens, BMW, Apple in McKinsey. “Ponudbe za delo je veliko in je dobra. Če se v takem okolju odločiš za ustanovitev podjetja, pomeni, da si zelo resen.”

Ne gre več za to, ali bodo velika podjetja kupovala od start upov. Ti postajajo kupci velikih podjetij

Stefan Drüssler

Drugi dejavnik je bližina močne industrije, kjer prevladujejo dobavitelji podjetjem (B2B), ter izjemen bazen talentov. TUM ima 50 tisoč študentov in velja za eno najboljših tehniških univerz v Evropi, ob njej pa delujejo še Univerza Ludwig-Maximillians in druge visokošolske ustanove.

Prelomnica v zadnjem desetletju je bila po njegovih besedah vzpostavitev pravega ekosistema. “Če imate kritično maso odličnih ustanoviteljev, to privabi vlagatelje. Če pridejo ti, je ustanavljanje podjetij lažje. Uspešni ustanovitelji lahko pozneje tudi sami postanejo poslovni angeli.”

Start upi iz njihovega ekosistema so lani zbrali okoli dve milijardi evrov tveganega kapitala – približno 24 odstotkov vseh naložb tveganega kapitala v Nemčiji.

Lastni sklad in specializirani laboratoriji

Ko so pred leti ugotovili, da v Münchnu primanjkuje tvegani kapital, niso čakali. “Videli smo vrzel in ustanovili lastni sklad,” pojasnjuje Drüssler. Prvi sklad je imel 25 milijonov evrov, danes jih upravljajo 600 milijonov.

Organizacija je zasebna in neprofitna, v lasti Susanne Klatten, delne lastnice nemškega avtomobilskega velikana BMW, ki prihaja iz znane družine Quandt.

Letni prihodki inkubatorja so okoli 50 milijonov evrov. Polovico zberejo od zasebnih podpornikov. Med njimi sta tudi družina Strüngmann, ki je ustanovila farmacevtsko družbo Hexal in je bila ena od prvih investitorjev v BioNTech, in skupina Schwarz. Ob tem denar zbirajo tudi še od različnih fundacij ter iz nemških in evropskih javnih programov.

Pomembna strateška odločitev je bila tudi specializacija. S TUM Venture Labs so vzpostavili laboratorije za kvantne tehnologije, umetno inteligenco in druge tako imenovane globoke tehnologije, zdravstvo in prehrano ter tako spodbudili nastajanje podjetij iz znanosti. “Najzahtevnejše je ustvariti start upe iz znanosti. Potrebujete laboratorije, interdisciplinarne ekipe in zgled uspešnih zgodb.”

Skupaj z mestom München so med drugim vzpostavili posebno pisarno, kjer start upom pomagajo premagovati birokratske ovire.

Zahtevna misija

Vizija njihovega inkubatorja je ustvariti raj za zagonska podjetja, kar je po Drüsslerjevih besedah zelo zahtevna misija. Od svojih članov, ki pridejo k njim, ne jemljejo deležev v njihovih podjetjih in ne zahtevajo plačila. “Do deležev v podjetjih pridemo le z vlaganjem prek našega sklada. Takrat tekmujemo z vsemi drugimi vlagatelji,” pojasnjuje.

Na vprašanje, kako rešujejo zahtevno področje intelektualnih pravic, Drüssler odgovarja, da je vse v lasti podjetja.

“To vprašanje je predvsem na relaciji med univerzo in podjetji, ki so se izdvojila iz univerze. Ureditev mora biti poštena do ustanoviteljev in seveda tudi univerz,” pravi o zapletenem vprašanju, ki je po njegovem vroča tema v Nemčiji.

Evropa kot enoten trg – ali pa nič

Največji izziv v prihodnosti po oceni Drüsslerja ni v številu start upov, ampak njihovem uspehu. “Ne želimo start upov zaradi start upov. Želimo uspešna podjetja, ki bodo prenovila evropsko industrijo,” pravi Drüssler. A Evropa je razdrobljena – 27 držav, 27 zakonodaj. “Regulativne ovire so še vedno prevelike. Zato je poenostavitev zelo dobrodošla,” razlaga Drüssler, ki si veliko obeta od tako imenovanega 28. režima oziroma vseevropskega pravnega okvirja EU Inc. Gre za predlog, ki bi prinesel en pravni okvir, en sklop pravil, ki bi veljal po vsej EU.

Zato zagovarja tesnejše povezovanje evropskih podjetniških inkubatorjev. “Ne gre za Nemčijo proti Sloveniji. Gre za Evropo. Moramo podpirati naša evropska zagonska podjetja skupaj.”

Ne želimo start upov zaradi start upov. Želimo uspešna podjetja, ki bodo prenovila evropsko industrijo

Stefan Drüssler

Slovenija ima po njegovih besedah že pomembne elemente: aktivne ustanovitelje, vlagatelje, univerze in politiko za isto mizo. A čudežne palice ni. “Ni ene magične rešitve. Če želite, da podjetja vlagajo, morate pokazati uspešne primere in donose.”

Ključna sta potrpljenje in vztrajnost. “Gradnja ekosistema traja.” Ob tem se je treba še hitro učiti od najboljših in graditi evropske mostove, še pravi.